-
1 prejudice
['pre‹ədis] 1. noun((an) opinion or feeling for or especially against something, formed unfairly or unreasonably ie without proper knowledge: The jury must listen to his statement without prejudice; Is racial prejudice (= dislike of people because of their race) increasing in this country?) predsodek; prejudic2. verb1) (to cause to feel prejudice for or against something.) vnaprej ustvariti sodbo, prejudicirati2) (to harm or endanger (a person's position, prospects etc) in some way: Your terrible handwriting will prejudice your chances of passing the exam.) škoditi•* * *I [prédžudis]nounprejudic, razsodba, ki vpliva za naprej, predsodek; juridically škodaII [prédžudis]transitive verbprejudicirati ( in favour of za; against proti), naprej določiti sodbo, napolniti s predsodki; juridically škoditi, oškodovati -
2 safe
I 1. [seif] adjective1) ((negative unsafe) protected, or free (from danger etc): The children are safe from danger in the garden.) varen2) (providing good protection: You should keep your money in a safe place.) varen3) (unharmed: The missing child has been found safe and well.) nepoškodovan4) (not likely to cause harm: These pills are safe for children.) varen5) ((of a person) reliable: a safe driver; He's a very fast driver but he's safe enough.) zanesljiv•- safeness- safely
- safety
- safeguard 2. verb(to protect: Put a good lock on your door to safeguard your property.) zavarovati- safety lamp
- safety measures
- safety-pin
- safety valve
- be on the safe side
- safe and sound II [seif] noun(a heavy metal chest or box in which money etc can be locked away safely: There is a small safe hidden behind that picture on the wall.) blagajna* * *I [séif]adjectivevaren, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajočas safe as houses colloquially popolnoma, absolutno varensafe arrival commerce srečno dospetje (o blagu)a safe catch (cricket) dobra žogaa safe man — zanesljiv, zvest človeksafe receipt commerce v redu prejemis it safe to go there? — je varno iti tja?the bridge is not safe — most ni varen, zanesljivthis dog is not safe to touch — nevarno je, dotakniti se tega psato be on the safe side — biti na varnem, iti brez nevarnostiI want to be on the safe side — ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegatito err on the safe side — napraviti napako, a brez škodeto keep s.th. safe — (s)hraniti kaj na varnemto play safe — varno iti; zaradi varnostiII [séif]nounvarna jeklena blagajna; sef (safe); colloquially blagajna; shramba, omara za živila, za hrano -
3 detriment
['detrimənt](harm, damage or disadvantage: to the detriment of his health.) škoda* * *[détrimənt]noun(to za) škoda, zguba; plural drobni članski prispevkito the detriment of s.o. — v škodo koga -
4 sound
I adjective1) (strong or in good condition: The foundations of the house are not very sound; He's 87, but he's still sound in mind and body.) zdrav2) ((of sleep) deep: She's a very sound sleeper.) trden3) (full; thorough: a sound basic training.) temeljit4) (accurate; free from mistakes: a sound piece of work.) brez napake5) (having or showing good judgement or good sense: His advice is always very sound.) pameten•- soundly- soundness
- sound asleep II 1. noun1) (the impressions transmitted to the brain by the sense of hearing: a barrage of sound; ( also adjective) sound waves.) zvok; zvočen2) (something that is, or can be, heard: The sounds were coming from the garage.) zvok3) (the impression created in the mind by a piece of news, a description etc: I didn't like the sound of her hairstyle at all!) podoba2. verb1) (to (cause something to) make a sound: Sound the bell!; The bell sounded.) zveneti2) (to signal (something) by making a sound: Sound the alarm!) (po)zvoniti3) ((of something heard or read) to make a particular impression; to seem; to appear: Your singing sounded very good; That sounds like a train.) slišati se; zdeti se4) (to pronounce: In the word `pneumonia', the letter p is not sounded.) izgovoriti5) (to examine by tapping and listening carefully: She sounded the patient's chest.) osluškovati•- soundlessly
- sound effects
- soundproof 3. verb(to make (walls, a room etc) soundproof.) zvočno izoliratiIII verb(to measure the depth of (water etc).) sondirati- sounding- sound out* * *I [sáund]nounzvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha; figuratively vtis; pomen, smisel; obsolete sporočilo, naznanilothe sound of a bell — glas zvona, zvonjenjeI don't like the sound of it — to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v reduthere was much sound but little sense in his speech — njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idejII [sáund]intransitive verbzveneti, doneti, razlegati se; figuratively zdeti se, delati vtis, slišati se; transitive verb music trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasitito sound s.o.'s lungs — osluškovati komu pljučato sound s.o.'s praises — peti komu hvaloit sounds as if he was keeping something back — to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)it did not sound like his voice — ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glasto sound off American slang odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imenato sound in — iti za; glasiti se naIII [sáund]1.adjective ( soundly adverb)zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi; juridically veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje; economy soliden, zanesljiv; solventensound as a bell, as sound as a roach — zdrav kot ribasound advice — dober, poraben nasvetsound currency economy zdrava valutaa sound objection — utemeljen, tehten ugovorsound timber — zdrav, jeder lesis he quite sound in mind? — je (on) čisto pri pravi pameti?to get a sound whipping — biti pošteno našeškan (tepen);2.adverbtrdno, globoko; zeloto be sound asleep, to sleep sound — trdno, globoko spatiIV [sáund]1.nounmedicinesonda; nautical merjenje globine; nautical grezilo, svinčnica;2.transitive verb nautical(s svinčnico) meriti (globino), preiskovati (dno), določiti globočino vode (v ladijskem trupu); medicine preiskovati, pregledati (sečni mehur) s sondo; figuratively oprezno pretipati; sondirati mišljenje (kake osebe); intransitive verb meriti globočino; (o kitu) potopiti se do dnato sound s.o. on (about) — pretipati koga gledéto sound out s.o.'s views — skušati zvedeti stališča kake osebeV [sáund]nounmorska ožina; obsolete morski rokav; zoology ribji mehur; zoology sipa
См. также в других словарях:
škóda — 1 e ž (ọ) 1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč dinarjev škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogrešíti — ím dov., pogréši; pogréšil (ȋ í) 1. narediti napako: pogrešila je, ker ga ni povabila; velikokrat pogreši / kaj si pa pogrešil 2. ugotoviti, opaziti odsotnost, manjkanje koga, česa: takoj ga je pogrešila; bal se je, da ga ne bi pogrešili / kdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prezímiti — im dov. (ȋ ȋ) prebiti, preživeti zimo: prezimili so v letovišču ob jezeru / posevki dobro, slabo prezimijo / ta kolerabica brez škode prezimi na vrtu // preh. omogočiti čemu, da se ohrani čez zimo: upoštevati nasvete, kako prezimiti posamezne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
transpórten — tna o prid. (ọ̑) nanašajoč se na transport: transportni stroški / transportni delavci; transportna ladja; transportno podjetje / transportno skladišče ◊ fot. transportni mehanizem mehanizem iz vretena z zobci in navijalnega vretena, ki grabi in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vídez — a m (ȋ) 1. z vidom zaznavne lastnosti, značilnosti česa: polepšati, skaziti, spremeniti videz; tkanina ima lep videz; videz, obstojnost in druge lastnosti / opisati videz napadalca; srajco je mogoče popraviti brez škode za njen videz; vas je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zgostíti — ím dov., zgóstil (ȋ í) 1. narediti (bolj) gosto: zgostiti belež, malto; zgostiti juho z jajcem / zgostiti mrežo, tkanje / redko zgostiti obiske pogosteje priti na obisk 2. ekspr. narediti, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: znake… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nevárnost — i ž (á) 1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nevarnost mu grozi; nevarnost je minila; ni se zavedal nevarnosti; izpostavljati se nevarnosti; čutiti, slutiti nevarnost; naznanjati, opozarjati na nevarnost; pravočasno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hásek — ska m (ȃ) raba peša korist: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada ∙ ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odškodnína — e ž (ȋ) kar se da, dobi a) za poravnavo škode: oškodovanci niso zahtevali odškodnine; plačati odškodnino; tožiti za odškodnino; dobiti odškodnino za bolečine / vojna odškodnina dajatev, ki se določi pripadnikom okupirane ali premagane države b)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
knjižúra — e ž (ȗ) slabš. knjiga, zlasti brez literarne vrednosti: knjižure te vrste naredijo več škode kot koristi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koríst — a m (ȋ) star. zborovski pevec: solisti in koristi i ž (ȋ) 1. kar je, predstavlja določeno vrednoto kot posledico kakega dela, delovanja: to delo mu daje, prinaša korist; od prevajanja ni imel velikih koristi; napraviti več škode kot koristi /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
